Zlom valute poslal Irance na ulice: “Cene naraščajo skoraj iz ure v uro”

V Iranu so se po vsej državi razširili množični protesti, ki jih je konec decembra zanetil zlom iranske valute rial in visoka inflacija. Podžiga jih tudi širše nezadovoljstvo s politiko Islamske republike, ki se spopada z ameriškimi sankcijami, ameriškimi in izraelskimi bombnimi napadi na jedrsko infrastrukturo junija lani in krhanjem mreže tujih militantnih skupin, s katerimi je Iran v preteklosti vršil pritisk na Izrael.

Protesti so se začeli 28. decembra med trgovci v prestolnici Teheran, ki so se odzivali na padec valute rial na najnižjo raven doslej v primerjavi z dolarjem po ponovni uvedbi mednarodnih sankcij proti Iranu septembra lani. Na neuradnih trgih je bilo v torek treba za en dolar odšteti 1,47 milijona rialov, za en evro pa 1,72 milijona rialov, po navedbah portala Iran International.

Iransko gospodarstvo se sicer že leta bori z vplivom mednarodnih sankcij, kar se je zaostrilo že v prvem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa leta 2018, ko so ZDA odstopile od sporazuma o iranskem jedrskem programu. Znova se je situacija zaostrila septembra lani, ko so Združeni narodi ponovno uvedli sankcije, ker naj bi Iran kršil omenjeni sporazum.

Državljane medtem pestijo rastoče cene življenjskih potrebščin. Inflacija v državi, ki ima ene največjih naftnih zalog na svetu (dobrih 200 milijard sodov ali slabo desetino svetovnih zalog), se trenutno giblje okrog 40 odstotkov. Za iranske potrošnike so se zvišale cene mesa, riža in drugih osnovnih živil.

“Tokrat se zdi drugače, ker gre za kupno moč ljudi, ljudje pa si ne morejo ničesar privoščiti,” je za CNN dejal 30-letni prebivalec Teherana, ki je želel ostati anonimen. “Cene trenutno naraščajo skoraj iz ure v uro, a kako se bo končalo, nihče zares ne ve … Vsi so zaskrbljeni.”

Subvencije

Tiskovna predstavnica iranske vlade Fatemeh Mohajerani je v ponedeljek pojasnila, da je rast cen posledica odločitve vlade, da ukine preferenčni subvencionirani menjalni tečaj dolarja in riala za vse uvožene izdelke, z izjemo pšenice in zdravil. To je storila z namenom, da bi stabilizirala domačo valuto, kar pa je povzročilo zvišanje stroškov uvoza blaga in surovin v tej valuti, je poročal Iran International.

Namesto tega bo država vsem državljanom izdala mesečno subvencijo, s čimer skuša vlada pomiriti protestnike in omejiti vpliv odprave preferenčnega menjalnega tečaja.

Mohajerani je dejala, da se bodo cene osnovnih dobrin v Iranu v prihodnjih tednih zvišale še za 20 do 30 odstotkov, višje bodo na primer cene piščanca, jajc in jedilnega olja. V skladu z načrtom bi vlada vsakemu Irancu mesečno izdala kupon v vrednosti milijona tomanov – približno sedem dolarjev oziroma šest evrov po trenutnem tečaju.

Decembra so oblasti v Iranu uvedle tudi novo cenovno raven za nacionalno subvencionirani bencin, kar je za potrošnike, vajenih nizkih cen te surovine, zvišalo cene goriva. V prihodnosti bi lahko sledili še dodatni dvigi, saj bo vlada to cenovno raven pregledovala vsake tri mesece.

Obeta se skromnejša rast

V letu 2025 je iranski bruto domači proizvod (BDP) znašal okrog 356 milijard dolarjev, po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (MDS). To pomeni, da se je iransko gospodarstvo skrčilo za približno polovico od leta 2011, ko je BDP obsegal približno 720 milijard dolarjev. MDS lansko rast ocenjuje na skromnih 0,3-0,6 odstotka in napoveduje 1,1-odstotno rast BDP v 2026, kar je upočasnitev v primerjavi z zadnjimi nekaj leti, ko je rast praviloma presegala dva odstotka.

Čeprav ima Iran precej razpršeno gospodarstvo, kjer storitveni sektor prispeva dobro polovico k BDP, še približno petino pa proizvodnja in rudarstvo, je izvoz nafte vseeno ključen vir prihodkov za režim v Iranu. Po nekaterih podatkih naj bi v državni proračun prispeval celo do 60 odstotkov in pomeni med petino in četrtino celotnega obsega gospodarstva.

Iran izvozi okrog 40 odstotkov svoje nafte in derivatov. Rast izvoza je pomembno vplivala na gospodarsko rast v zadnjih treh do štirih letih, ko je v Beli hiši sedel še nekdanji ameriški predsednik Joe Biden, ki je skušal otopliti odnose z Iranom po Trumpovem prvem mandatu.

Izvoz nafte je lani ostal robusten pri okrog 1,5-2 milijonih sodov na dan, kar je približno na ravni zadnjih let, kljub ponovni uvedbi sankcij v septembru. Večina te sankcionirane nafte roma na Kitajsko.